Vrhunski plezalci in pa tisti, ki se s plezanjem srečujete prvič, ste zagotovo že naleteli na izraz prosto plezanje. Z namenom, da kar se da natančno pojasnimo, kaj točno pomeni prosto plezanje, vas povabimo, da si spodaj preberete enostavno in laično razlago, ki vam bo pomagala za to, da, če ste ravno v fazi odločitve, ko se odločate za plezalno aktivnost, morda kot vrsto športa, izberete ravno prosto plezanje.

Sicer vemo, da se same vrste plezanj, ločijo na tehnično plezanje, alpinizem, športno plezanje, tako po naravnih kot umetnih plezalnih stenah in balvadiranje, a vseeno je termin prosto plezanje toliko zasidran med plezalni, da si je vredno podrobneje ogledati kaj spada med prosti stil plezanja.

Dodatno: Vse o vrstah in zgodovini plezanja

V osnovi bomo prosto plezanje najlažje razumeli kot način plezanja, kjer plezalec (lahko začetnik ali že uveljavljen športnik), uporablja za plezannje predvsem in samo svojo, lastno moč in v naravi dane oprimke. Hkrati se nanaša na trenje, ki ga povzroča plezanje s stikom s samo plezalno steno. Seveda pa to ne pomeni, da prosto plezanje ni varno, saj tudi pri prostem plezanju uporabljamo varovala in ostalo plezalno opremo (1).

Iz zapisanega lahko ugotovimo, da je prosto plezanje, posebna vrsta alpinizma, ki pa predvsem v Sloveniji, ni še tako zelo razvita, predvsem zaradi varnostnih razlogov. Predvsem v primerjavi z ostalimi državami je prosto plezanje v Sloveniji, šele na povojih razvoja alpinizma. Obenem pa moramo biti zelo previdni, da prosto plezanje ne zamenjujemo z plezalstvom, ki specializirana oblika športnega plezanja in precej osamosvojena od ostalih oblik alpinizma.

Definicijo prostega plezanja zato opredeljuje vednoveč različnih plezalnskih mojstrov, eden izmed prvih, ki se konkretno in specifično dotika definicije prostega plezanja, pa je gorski reševalec in gorski vodnik iz Tržišča, Iztok Tomazin. Iztok velja za enega prvih, vrhunskih prosto plezalcev, saj je kot eden izmed dveh prvih Jugoslovanov, prvi v prostem slogu, preplezal nekaj odličnih plezalnih smeri, tudi najvišjih stežavnostnih stopenj plezanja (2).