Rok za plačilo obveznosti je potrebno upoštevati, saj se z dogovorjenim rokom plačila podjetje zaveže, da bo na datum valute (ali prej) izvedlo plačilo obveznosti. S tem bo podjetje poskrbelo za dobre odnose s poslovnim partnerjem, zaradi česar bo s strani poslovnega partnerja (dobavitelja) nagrajeno z boljšimi plačilnimi pogoji (dodaten popust za predčasno plačilo itd.). Več o tem si preberite v prispevku.

Kaj pomeni rok za plačilo obveznosti?

rok-za-plačilo-obveznosti

Rok za plačilo obveznosti predstavlja dogovorjeni rok plačila za blago in/ali opravljeno storitev. Enostavno razloženo to pomeni, da podjetje proda blago in/ali opravljeno storitev z dogovorjenim rokom plačila. Ob tem izda račun in prav vsak račun ima rok plačila. Dokler račun ni poravnan, se za zahtevek smatra kot terjatev.

Pri tem je pogodeni rok za plačilo obveznosti že v osnovi zakonsko določen in ne sme presegati 60 dni. Pogodbeni rok za plačilo obveznosti ureja Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1).

Pri čemer se omenjen zakon uporablja za pogodbe, ki so sklenjene med gospodarski subjekti ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev (v nadaljnjem besedilu: upnik), druga stranka pa izpolniti denarno obveznost (v nadaljnjem besedilu: dolžnik).

V 10. členu zakona ZPreZP-1 je jasno navedeno, da plačilni rok med gospodarskimi subjekti ne sme biti daljši od:

  • 60 dni od dneva prejema računa,
  • 60 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve, če račun ni bil prejet ali pa je dan prejema računa sporen,
  • 60 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve, če je dolžnik prejel račun, preden je prejel blago ali je bila storitev opravljena, ali
  • 60 dni od dneva pregleda blaga ali storitve, če je dogovorjen ali zakonsko predpisan pregled blaga ali storitve ter je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda.

Izjemoma pa je dogovorjeni rok za plačilo lahko daljši od 60 dni, če je dolžina roka dogovorjena pisno in tak rok ne pomeni očitno nepravičnega dogovora.

Več na temo zakonsko določenih plačilnih rokov si lahko preberete v prispevku “Zakonski plačilni roki za odpravo plačilne nediscipline”.

Ali je rok za plačilo obveznosti zmeraj upoštevan?

rok-za-plačilo-obveznosti-ni-upoštevan

Odgovor na vprašanje “Ali je rok za plačilo obveznosti zmeraj upoštevan”, se glasi ne. Rok za plačilo obveznosti ni zmeraj upoštevan in razlogi za to so različni. Eden izmed razlogov je zagotovo insolventnost podjetij, ki pomeni dolgoročno plačilno nesposobnost podjetja. Dodatno težave povzročajo tudi slabe terjatve s strani lastnih kupcev. To pomeni, da podjetje proda blago in/ali storitve svojemu kupcu, kupec pa dobavitelja ne zmore poplačati, saj ima na drugi strani tudi samo kupce, ki ji niso plačali. V takšnem primeru govorimo o verigi neplačil oziroma o verigi zapadlih terjatev. 

Ugotavljamo, da rok za plačilo obveznosti ni zmeraj upoštevan. Razlog tiči tudi v tem, da nekatera podjetja namenoma ne poravnajo plačila računa v dogovorjenem roku.

Kadar podjetja zamujajo s plačili ali ne računa sploh ne plačajo, govorimo o plačilni nedisciplini. Plačilna nedisciplina je v slovenskem poslovnem okolju še vedno poznana kot pereč problem. Povzroča številne težave. Podjetja, ki plačila ne prejmejo ali jih ne prejmejo v roku, so izpostavljena likvidnostnim težavam. Več o tej tematiki si preberite v članku “Likvidnostne težave zaradi dolgih plačilnih rokov, zamujanja s plačili ali neplačil s strani kupcev”.

To pomeni, da je njihova likvidnost omajena in denarni tok podjetja nestabilen. Vse to jim otežuje redno plačevanje lastnih obveznosti, investicije in povzroča, da je njihova splošna rast podjetja počasnejša oziroma manjša.

Več o likvidnosti si lahko preberete v prispevku Likvidnost podjetja je mogoče izboljšati s pomočjo prodaje terjatev.

Ali lahko odkup terjatev in faktoring izboljšata likvidnost podjetij in kako zmanjšati poslovna tveganja?

odkup-terjatev-faktoring

Odkup terjatev in faktoring izboljšata likvidnost podjetij, saj predstavljata obliki financiranja, s katerima lahko podjetja v sorazmernem kratkem času prejmejo denar od faktoring hiše, ki bi ga sicer od svojega kupca prejela v roku 30 pa vse tja do 90 ali več dni. 

Sveža denarna sredstva lahko podjetje uporabi za plačilo lastnih obveznosti, nadaljnje investicije, splošno rast podjetja pa tudi boljše plačilne pogoje pri dobaviteljih (“casa sconto”). 

Če vas zanima več o odkupu terjatev, si preberite prispevek “Zakaj se odločiti za odkup terjatev brez regresne pravice”.

Veriga neplačanih obveznosti pa tudi dolgi plačilni roki podjetjem dandanes povzročajo številne negotovosti. Kot že omenjeno ti pojavi povzročajo težave z likvidnostjo, nezmožnostjo izpolnitve lastnih obveznosti in v najbolj črnem scenariju tudi insolventnost podjetja.

Vsled zapisanega je izjemno pomembno, da se vodstvo podjetja zaveda procesa za upravljanje s tveganji in ga tudi redno izvaja. Več o tem si lahko preberete v prispevku Upravljanje s tveganji.

Ob tem je potrebno zavedanje, da v vsakem poslu obstaja določeno tveganje neplačila kupcev. Pa tudi to, da takšnega tveganja ne smemo prezreti in zanemariti. V mislih imamo predvsem kreditno tveganje, ki predstavlja možnost, da prodano blago in/ali storitev ne bosta nikoli plačana.

Seveda pa celovita slika ni tako črno bela. S pravočasnim ukrepanjem lahko poskrbimo, da bo kreditno tveganje obvladljivo. 

Pri tem obstaja več možnosti za obvladovanje tveganja neplačil, vendar bomo v tem prispevku izpostavili le 3:

  • Zavarovanje terjatev
  • Faktoring

Preverba bonitete podjetja (EBONITETE.si prijava v aplikacijo)

ebonitetesi-prijava-v-aplikacijo

Preverba bonitete (EBONITETE.SI prijava v aplikacijo) je zagotovo eden izmed najpomembnejših ukrepov za izboljšanje likvidnosti. Lastna likvidnost je namreč odvisna od plačilnih sposobnosti poslovnega partnerja. V kolikor se pri preverbi bonitete takšnega podjetja ugotovi, da je poslovni partner finančno nezanesljiv gospodarski subjekt, bo podjetje pri poslovanju z njim še bolj previdno. Morda bo razmislilo o poslovanju na način, da mora poslovni partner (kupec) v primeru sodelovanja za blago in/ali opravljeno storitev izvesti (delno) avansno plačilo. 

Več o bonitetah si lahko preberete v prispevkih “Kaj so bonitete podjetij in kaj so bonitete zaposlenih” in “Katere bonitetne informacije vam povedo največ o drugih podjetjih.”

 Zavarovanje terjatev

Tveganje neplačila je zgolj tveganje. A le dokler do neplačila dejansko ne pride. Previdnost ni odveč in v sklopu preventivnih ukrepov je izjemno pomembna tudi vloga finančne storitve zavarovanje terjatev. Slednja je zagotovo ena izmed najbolj pomembnih oblik zavarovanja premoženja zoper morebitno neplačilo kupca.

Faktoring

Faktoring predstavlja financiranje vseh terjatev (obstoječih, bodočih) do enega ali več kupcev in se izvaja na daljše časovno obdobje. Posebnost faktoringa je, da zagotavlja takojšen vir financiranja in hkrati tudi zavarovanje pred tveganjem neplačil kupcev, kar smo opisali v poglavju Zavarovanje terjatev.

Tekom prispevka smo ugotovili, da je potrebno rok za plačilo obveznosti upoštevati, saj lahko kršenje slednjega vodi v nelikvidnost in v skrajnem primeru tudi v insolventnost podjetij. 

Podjetja bi v vsakem trenutku morala skrbeti za lastno likvidnost ter tudi to, da redno izpolnjujejo obveznosti do lastnih dobaviteljev, zaposlenih in skrbijo za stalno (splošno) rast podjetja. 

Viri:

1- Bonitete podjetij na Prvi finančni agenciji

2- Financiranje podjetij na Seo-praktik.si

3 – Odkup terjatev/prodaja terjatev na Večer.com 

4 – Bonitetna ocena podjetja na RS Biro

5 – Bonitete na SRRS

6 – Plačilna nedisciplina na Večer.com

7 – Likvidnost podjetja na Seo-praktik.si

8 – Faktoring/factoring na Matija Zajšek.com

9-  Bilanca stanja na Matija Zajšek